Kreativität soll einen Überblick über das reichhaltige kreative Schaffen unserer Schüler zeigen, die sich musikalisch, bildnerisch, literarisch oder auf anderem Gebiet verwirklichen.
DU
Ich bin dir dankbar,
du bist unbezahlbar.
Immer für mich da,
für dich ist das sonnenklar.
Verdank dir mein Leben,
hast mir gezeigt Liebe zu geben
und Güte zu schenken.
Kann durch dich nur mehr positiv denken.
Hast einiges durchgemacht
und doch so viel geschafft.
Warst nie betrübt,
sondern immer vergnügt.
Durch dich,
bin ich geworden ich.
Hab mich Sachen getraut,
und Geheimnisse gut im Herzen verstaut.
Ich verstecke mich nicht mehr,
da ich das Leben so sehr begehr‘.
Gibst mir ein gutes Befinden,
das meine Tränen lässt verschwinden.
Kann nicht immer bei dir bleiben,
nicht immer dein Engel sein,
du musst nach vorne sehen,
und es bitte verstehen.
Egal was andere sagen,
das ist deren schlechtes Betragen.
Ich kenne die Wahrheit,
und ihre Schönheit.
Es gibt viele Idioten,
die Lügen verbreiten.
Ich glaube kein Wort,
so schwebe ich lieber hinfort.
Verzweifle nicht,
ich schalte an das Licht,
und die Dunkelheit um dich erlischt.
Denn du bist perfekt, wie du bist!
Vergiss das nicht!
Katarina Urank, 5. letnik
IDILA
Po strunah harfe drsijo sloki prsti,
na steni Klimtova slika,
dragi pije črni čaj.
Ob oknu stoji zlat inštrument,
ledena sveča, hladna in popolna kot obojestranska ljubezen,
močna aroma črnine dominira.
Samotno na pogled, vsak v svojem kotu, v svojem svetu,
sneg naletava,
moja sreča.
Ana Ogris, 3. letnik
Erinnerungen
Sterne am Himmelszelt,
sind wichtiger als jedes Geld.
Zumindest für mich,
denn sie erinnern an dich.
Bist schon vor einiger Zeit gegangen,
die Erinnerungen jedoch langsam nur verblassen.
Die Umarmungen spürt man noch,
man fällt aber nicht mehr ins tiefe Loch.
Der Nachthimmel ist magisch,
die Musik melancholisch.
Verzeihe mir die Tränen,
ich wollte nur mit dir reden.
Glaube mir,
ich vergebe dir.
All der Schmerz wird vergehen,
du bleibst im Herzen immer bestehen.
So sage ich auf Wiedersehen,
die Verbindung bleibt hoffentlich bestehen,
wenn nicht, dann sei gewiss,
ich vermisse dich.
Katarina Urank, 5. letnik
Okno
Okno. Sprašujem se kaj bi to lahko pomenilo. Ampak bolj ko razmišljam manj idej imam. V mislih si ponavljam: »Okno, okno, okno…«, pa nič. Odločim se, da vprašam brata na kaj on pomisli, ko nekdo reče »okno«. Ko sem prišel do njega sem rekel: »Ej Rok! Kaj zate pomeni beseda okno?«. Rok mi odgovori: »Okno…to je mhhhh…okno je pač okno.«. Z njegovim odgovorom nisem bil zadovoljen, saj sem si mislil: »Če je okno okno, je potem postelja postelja in omara omara.«. Šel sem vprašat očeta, ki je mizar. Rečem mu: »Oči, kaj je zate okno?« Oče mi odgovori: »Okno so štiri deske zbite skupaj, v sredini pa je steklo.«. Po tem odgovoru sem bil še bolj razočaram, saj tako slabega odgovora nisem pričakoval. Odločil sem se, da vprašam še mami. Mami mi je rekla, da si pod besedo okno predstavlja nekaj, kar nam odpira nove poti. Zahvalil sem se ji za to misel, ampak jaz sem potreboval svojo edinstveno idejo.
Pogledal sem še v internetni SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Tam je pisalo, da je okno lahko odprtina v vozilu, zgradbi, rovu, pregradi ali pa odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje. Na internetu je pisalo tudi, da je okno prozorna ali prosojna odprtina, ki omogoča prehod svetlobi. Etimologija pa razlaga, da ta beseda pomeni »oko hiše«. Vsi ti odgovori mi še vedno niso pomagali. Iz tega pa sem ugotovil, da si vsak ob neki besedi misli nekaj drugega.
Ponoči sem premišljeval, kako bi bilo živeti brez oken. Težko sem si predstavljal, saj brez oken sploh ne bi znal več živeti. V glavi sem si poskušal predstavljati, kako bi bilo, če oken nebi imeli. Ufff…mislil bi, da sem v zaporu in, da nisem svoboden. Ne bi mogel več opazovati življenja zunaj hiše in prečudovitega neba.
Naslednje jutro pa mi je v glavo šinila ideja. Okno, okno je nekaj, kar nas ločuje med zaprtostjo in svobodo. Je nekaj, kar nam daje občutek, da smo svobodni, pa čeprav smo zaprti v neki sobi.
Erik Selan, 2. letnik