Ana Cestnik Razboršek

Jan 19, 2021

V šoli sem odrasla.

 

Blagor tistim, ki pri 14. letih vedo, kaj bi bili radi, ko odrastejo. Pri meni je bilo tako, da so se namesto mene odločili moji starši. “Greš v Avstrijo,” in to je bilo vse, kar so mi povedali. Jokala sem, prosila, če lahko ostanem doma, pa ni pomagalo. Nekako sem sprejela dejstvo, da bom morala za eno leto v Avstrijo in se vdala v usodo. Pa me kot strela z jasnega doleti novica, da šolanje traja kar pet let in ne le eno leto. Prvo leto se nikakor nisem mogla sprijazniti, da sem tam, kjer sem in starši so mi končno dali možnost, da se prešolam. In seveda nisem vedela, kam naj grem, zato sem se odločila, da ostanem in nadaljujem šolanje na Višji šoli za gospodarske poklice. 

Mami mi je nekoč omenila, da ji je sodelavka rekla, da ji mora biti hči zelo hvaležna, da ji je omogočila šolanje na tej šoli in mami se je samo nasmehnila. Danes sem ji resnično hvaležna. Sama se ne bi mogla odločiti bolje. V šoli sem odrasla. Postala sem samostojna, odgovorna, svetovljanska, družabna, razgledana in razvila sem socialni čut. 

Sobe polne smeha in prijateljstva 

Pred dnevi sem našla svoj dnevnik. Ko sem ga prebirala, sem se v mislih vrnila v internat. V tiste sobe, polne smeha in dobre volje, prijateljstva, ki trajajo še danes. Med nami so se stkale neverjetne vezi in vesela sem, da se do danes še niso pretrgale. Lepo se je srečati nekajkrat na leto in obujati spomine na dijaško življenje. 

Pri razvoju osebnosti gre za medsebojno povezovanje telesnih, čutnih, čustvenih, miselnih, estetskih, etičnih, socialnih in drugih dejavnikov v celoto. In bile smo kot kocke marmorja, ki se oblikujejo v čudovit izdelek. „Kar je kip za kocko marmorja, je vzgoja za človeško dušo.“ (Joseph Addison) Danes sem neverjetno hvaležna za to lepo izkušnjo v življenju. 

Tuji jeziki šibka točka, danes moj glavni adut 

Tuji jeziki, kot so nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina so bili vedno moja šibka točka, a danes moj glavni adut. Prav mi pridejo tako v službi v vsakdanji rabi kot v privatnem življenju. V času šolanja so mi jeziki postavljali osebni izziv. Vendar star slovenski pregovor pravi: „Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.“ Zase lahko rečem, da sedaj to res drži in vredno se je bilo potruditi. 

Sedaj razumem svoje starše, zakaj so se odločili, da se šolam na tej šoli, ker so vedeli, da je to najbolje zame. Enako bi jaz želela za svojo hčer. Že danes ji polagam na srce, da bo pridobivanje znanja zanimiva in koristna postaja v življenju. Želela bi, da se odloči za to šolo, ker vem, da bo to zanjo dobro izhodišče za nadaljnje šolanje, osebnostno rast, samostojno življenje in službo. Znanje je neprecenljivo in je valuta, ki jo lahko tudi ob “pogoreli hiši” in izgubljenem spričevalu neseš s seboj kamorkoli po svetu. 

str225_Absolventi_AnaCestnikRazboršekIMG_20180910_131001

Ana Cestnik Razboršek

Nabavni referent

Senčila Bled d.o.o.