Odlike ljubiteljskega gledališča se odražajo tudi v gledališki dejavnosti na šoli. Za vse dijakinje in dijake, ki se spustijo v to avanturo, pa se v okviru našega šolskega sistema odpirajo še druge pozitivne stvari. Prosti predmet jim daje možnost, da se z neko snovjo in temo ukvarjajo brez pritiska, pa čeprav ni strahu pred ocenjevanjem – v konči fazi pa je pritisk še večji, saj je treba pripravljeno delo predstaviti širši javnosti. Ta zadevo ocenjuje še bolj strogo kot se sicer zgodi v razredu samem. Gledališča dejavnost na šoli je za dijake tudi “prosti čas”, v katerem se lahko sprostijo, odpočijejo od vsakdanjih naporov. Gledališko delo ne poteka linearno in vsaka ura je poizkušanje raznih možnosti, oblik in interpretacij, dokler ne pride čas dokončanja stvari. (Marjan Sticker)
