Irska. Dežela zelenih pašnikov in večno spremenljivega vremena. Dežela prijaznih ljudi, ki vozijo po levi strani ceste in predvsem dežela piva in viskija. Nas, dijake 4. letnika, je zanimalo, če vse to drži, zato smo 10. marca dopoldne poleteli proti tej nam še neznani deželi. Nekateri izmed nas so bili prvič tako visoko v zraku, zato je bila izkušnja še toliko bolj nepozabna.
Takoj po prihodu na letališče smo se z avtobusom odpeljali iz glavnega irskega mesta Dublin proti malo več kot pol ure oddaljenem mestu Bray, ki leži na vzhodni obali Irske, le nekaj metrov od morja.
Ko smo končno prišli v Bray, smo morali počakati, da nas pridejo iskat naše nove družine, pri katerih smo živeli cel teden, po dva oziroma trije skupaj. Vse naše gostiteljske družine so bile zelo prijazne in so nam z veseljem odgovarjale na tisoč in eno vprašanje, ki smo ga imeli.
Naš teden na Irskem se je tako lahko pričel. Vsako jutro, razen v soboto in nedeljo, smo morali iti v šolo, kjer smo izboljšali znanje naše angleščine. Razdeljeni smo bili na dve skupini in oba učitelja, ki smo ju imeli, sta bila zabavna in sta se z nami igrala tudi veliko igric, ki nam bodo za vedno ostale v spominu, poleg tega pa so nam povečale besedni zaklad.
Seveda pa na Irsko nismo prišli samo zato, da bi hodili v šolo, ampak smo si ogledali tudi veliko znamenitosti, tako v Dublinu kot v Brayu. Ogledali smo si center Dublina, se slikali s kipoma Oscarja Wilda in Molly Malone, obiskali univerzo in eno izmed najstarejših knjižnic na svetu, v kateri so celo posneli nekaj scen iz filma Harry Potter. Bili smo v prekrasnih vrtovih, ki se imenujejo Powerscourt Gardens in se čudili starim spomenikom v Glendalough. Stavili smo na najboljše pse na pasjih dirkah, si ogledali grad Malahide in se naučili plesati irske plese. Seveda pa nismo pozabili tudi na to, da na irskem proizvajajo svetovno znano črno pivo Guiness in viski Jameson. Ogledali smo si, kje to počnejo in kako in poskusili, če so govorice o tem, kako dobra sta pivo in viski na Irskem,resnične.
Imeli smo srečo, saj je bilo vreme cel teden prekrasno in tako smo lahko do popolnosti uživali v čudovitem razgledu na sprehodu po klifih v Brayu.
Cel teden na Irskem je na nas pustil velik vtis. Imeli smo se karseda lepo, spoznali smo nove ljudi in deželo, ki nam bo za vedno ostala v spominu. Hvala obema profesoricama, gospema Astrid Doheny in Marii Roblek, ki sta šli z nami in poskrbeli, da smo se imeli čudovito.
Irski pa lahko rečemo le: Slán (Na svidenje), saj se bomo tja gotovo še vrnili.
Manja Mulej
